Surovine in goriva

V proizvodnji cementa se uporabi velike količine mineralnih surovin in velike količine energentov za vnos potrebne toplotne energije za proizvodnjo klinkerja. Cementarne lahko uporabljajo naravne vire, proces pa omogoča rabo tudi vrste različnih odpadkov, tako za nadomeščanje mineralnih surovin, kot tudi za nadomeščanje goriv. Taka uporaba je okoljsko trajnostno usmerjena, saj gre za nadomeščanje naravnih virov, reševanje znatnega deleža odpadkov, in globalno gledano, tudi za zmanjševanje emisij CO2, brez negativnih vplivov na okolje ali na kvaliteto proizvoda.  

Mineralne surovine
Osnovna surovina za pripravo mešanice za proizvodnjo klinkerja se pridobiva v kamnolomu in je po sestavi v glavnem mešanica apnenca in manjših deležev gline. Nadalje se v proizvodnji uporablja surovine za regulacijo kemijske sestave klinkerja, možne so: materiali, ki vsebujejo železo ali aluminij ali silicij, kot npr. železova ruda, boksit, kremenčev pesek. Navedene naravne materiale pa lahko nadomestijo določeni odpadki, ki ravno tako vsebujejo velike deleže navedenih elementov, potrebnih za regulacijo procesa. Ti odpadki so alternativne surovine, najpogosteje se uporabljajo piritni ogorki, škaje (odpadki iz jeklarske industrije) ter odpadki iz drugih industrij. V primeru da odpadki delno nadomestijo apnenec in gline, je rezultat takega nadomeščanja še znižanje emisij CO2.  

Goriva in alternativna goriva
Po svoji naravi je cementna industrija energetsko intenziven proces, saj je za dosego zahtevanih pogojev v rotacijski peči potrebna velika količina toplotne energije. Ta je lahko pridobljena iz naravnih virov, kot so zemeljski plin, kurilna olja, premog ali petrolkoks. Zaradi pogojev v peči, kot so: visoke temperature materialov in plinske faze, dolgi zadrževalni časi materiala in dimnih plinov na visokih temperaturah, velike kapacitete, ki omogočajo dozacije odpadkov v majhnih deležih ter obvezna oksidacijska atmosfera, ki omogoča dobro zgorevanje organskih snovi, pa je možna tudi uporaba različnih odpadkov kot sekundarnih energentov. Poleg tega pa mora proces proizvodnje cementa potekati stalno pod zelo strogim nadzorom, za zagotavljanje ustrezne kakovosti končnih proizvodov, kar pomeni tudi dobro nadzorovan in obvladovan proces so-sežiga odpadkov. Tudi zahteve glede končne kakovosti klinkerja in cementa onemogočajo uporabo kakršnihkoli odpadkov kot sekundarnih energentov. V končni fazi pa so pomembne emisijske vrednosti v dimnih plinih, ki morajo biti v okviru zakonsko predpisanih mej. Najbolj pogosto uporabljeni alternativni energenti so: odpadna olja, odpadne gume, mulji čistilnih naprav ter iz odpadkov pripravljeno trdno gorivo, ki predstavlja mešanico plastičnih, tekstilnih, lesnih in papirnih odpadkov.  

Tako lahko cementarne poleg svojega osnovnega poslanstva, ki je proizvodnja cementa, koristno prispevajo k optimalnemu načinu uporabe znatnih količin, seveda določenih vrst odpadkov, ki bi sicer pomenili zelo veliko grožnjo za okolje.

Povezave:

Uporaba alternativnih goriv in surovin v LAFARGE CEMENT d.d. TRBOVLJE.pdf

 SALONIT ANHOVO Alternativna goriva v cementni industriji - možnosti in omejitve .pdf