SISTEM TRGOVANJA Z EMISIJAMI TOPLOGREDNIH PLINOV IN DODATNE OBREMENITVE INDUSTRIJE

datum: 10.02.2015

kategorija: Novice

Dne 15. Januarja 2015 je na Gospodarski zbornici Slovenije potekala novinarska konferenca kot nadaljevanje odgovorov na s strani vlade planirane dodatne obremenitve industrije na emisije toplogrednih plinov. Namen konference je bil pojasniti, kaj bi te dodatne obremenitve pomenile za podjetja, ter predvsem razloge, s katerimi energetsko intenzivna industrija odločno nasprotuje takim obremenitvam. Konferenca je podala tudi informacijo o načinu trgovanja z emisijskimi kuponi.

ETS shema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov se je začela uporabljati 2005 na osnovi strokovnih in političnih odločitev glede zmanjševanja emisij v skladu s cilji Kyotskega sporazuma. Ocenjeno je bilo, naj bi ta sistem najbolj učinkovito zmanjševal emisije zaradi tržnega pristopa, saj se pravice do emisij selijo k najbolj učinkovitim proizvodnjam. Shema je bila sprejeta in predpisana na nivoju EU, predpisana tudi s strani vsake države članice in s tem obvezna za vsa energetsko intenzivna podjetja.

Glavni princip ETS sistema je zmanjševanje emisij CO2 s stalnimi posodobitvami in investicijami. Pri industrijah, ki bi se zaradi stroškov CO2 selile na druga, z okoljskimi predpisi manj obremenjena področja, je bilo prepoznano tveganje uhajanja ogljika (carbon leakage). Zaradi tega uvedba brezplačnih kuponov, ki jih dobivajo energetsko intenzivna podjetja glede na benchmark, to je glede na 10% najboljših v panogi.

Graf: Emisijski faktor in benchmark - primer cementarne Salonit Anhovo
SISTEM TRGOVANJA 1
Salonit Anhovo je v zadnjih 10 letih investiral v posodobitve okrog 100 mio €. 

Trgovanje s kuponi delimo na tri obdobja, prvo (2005-2008) je bilo učno obdobje, ki je sistem vzpostavilo. V prvem alokacijskem obdobju sheme ETS (2008-2012) je kupone delila Slovenija, ki ni priznala ustreznega števila kuponov ob posodobitvah proizvodnje s povečanjem kapacitete. V drugem alokacijskem obdobju (2013-2020) deli kupone EU, Salonit Anhovo jih je dobil več, kot v predhodnem obdobju.

EU-ETS upošteva tudi t.i. delno prenehanje dejavnosti in zmanjšanje proizvodnje, in v tem primeru se upravljavcu dodeli le del prvotno dodeljenih pravic (primer Lafarge Cement Trbovlje).

Graf: Alocirani kuponi in potrjene emisije – primer Salonit Anhovo
SISTEM TRGOVANJA 2

Če ta industrija ne bi bila prepoznana kot izpostavljena tveganju uhajanja ogljika, bi se industrija selila na področja z večjimi emisijami, kar bi imelo dva zelo negativna vpliva, prvi je selitev industrije in delovnih mest iz EU in drugi pa večje globalno segrevanje. Iz spodnjega grafa je razvidno, kaj bi se v primeru selitve industrije dogajalo z emisijami toplogrednih plinov.

Graf: Emisije toplogrednih plinov - primerjava EU-Turčija
SISTEM TRGOVANJA 3
Vir: EEA 2014

Doseženi rezultati kažejo, da je ETS shema v 10 letih uspešna, saj vzpodbuja podjetja k manjšim izpustom toplogrednih plinov, kar kažejo tudi rezultati. Predlog Sveta EU z dne 24.10.2014, ki postavlja okvir podnebne in energetske politike po letu 2020 do 2030 predvideva podaljšanje ETS sheme vključno z brezplačnimi kuponi, nalaga pa industriji povečanje obveznega zmanjšanja specifičnih emisij z 1,74% na 2,2% na leto.

Povezave:
GZS
PowerPoint predstavitev

 

nazaj