ODLOČNO PROTI DODATNIM OBREMENITVAM GOSPODARSTVA

datum: 19.12.2014

kategorija: Novice

Cementna industrija v celoti nasprotuje uvedbi dodatnih obremenitev na emisije toplogrednih plinov za energetsko intenzivna podjetja, ki jih načrtuje vlada. Ti ukrepi bi spravili to industrijo v popolnoma nekonkurenčen položaj tako na domačem, kot na tujem trgu. Istočasno takšno ravnanje ni v skladu z usmeritvami evropske regulative in je edinstven primer med državami članicami EU. Evropska unija že sedaj s svojimi ostrimi zahtevami glede okolja povzroča selitev industrije na območja z milejšo okoljsko zakonodajo. Uvedba taks v Sloveniji pa bo povzročila še dodatno selitev industrije iz Slovenije. Ker je slovenska industrija cementa med boljšimi glede izpustov toplogrednih plinov, bo to prispevalo k globalnemu povečanju teh emisij. S tem pa je osnovni cilj teh ukrepov popolnoma zgrešen.

Cementna industrija je tako v Evropi kot tudi v Sloveniji močno prisotna, kreira delovna mesta in je pomemben faktor pri rasti tako lokalnih skupnosti kot tudi nacionalnega gospodarstva skozi svojo dejavnost v celotni oskrbovalni verigi.

V državah članicah EU je cementna industrija z uvedbo kuponov podvržena uhajanju ogljika - »carbon leakage«, zaradi česar je njena konkurenčnost zmanjšana v primerjavi z drugimi deli sveta, kjer teh obremenitev nimajo. Cela Evropa je to prepoznala kot tveganje, zato nikakor ni razloga, da ne bi bilo tako tudi v Sloveniji. Celo nasprotno, slovenska cementna industrija je zaradi meje EU in bližine morja še dodatno bolj izpostavljena možnostim uvoza iz tretjih držav, kjer teh obremenitev ni, kot je npr uvoz cementa iz Turčije.

Uvedba dodatnih taks na emisije ogljikovega dioksida bi pomenila zmanjšano konkurenčnost slovenskih cementarn na domačem trgu, kamor bodo lahko uvažale cement cementarne iz drugih evropskih držav, ki teh dodatnih obremenitev nimajo (Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška), istočasno pa bomo manj konkurenčni pri izvozu na njihove trge. S tem bi dosegli, da kljub temu, da sta naši cementarni glede emisij ogljikovega dioksida primerjalno med boljšimi v Evropi (Salonit v 5% najboljših, Lafarge v zgornji polovici), bi uvedba takse pomenila, da bi tržišče cementa prevzemale cementarne, ki so glede emisij ogljikovega dioksida slabše. To pa bi seveda imelo bistveno negativen vpliv na globalno segrevanje.

Evropska cementna industrija je kot energetsko intenzivna industrija vključena v sistem trgovanja z emisijami ogljikovega dioksida (ETS Emissions Trading System) in s tem izključena iz taks za ogljikovega dioksida. Tak pristop je uporabljen v vseh državah članicah in nikjer ni nikakršnih razmišljanj, da bi se to spremenilo. Uvedba dodatne dajatve bi pomenila dvojno obdavčitev, saj podjetja ne morejo sama odločati o vključitvi v shemo trgovanja z emisijami, temveč jim to nalaga evropska in slovenska zakonodaja. Vlada RS se mora zavedati, da mora dajatve, ki jih uveljavlja na energente, uskladiti z drugimi pravili, ki jih (je) sama sprejema(la) in podpira(la), sicer sama podira pravni red lastne države.

Glavni princip ETS sistema je zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida s stalnimi posodobitvami in investicijami, ne pa plačevanje dajatev in s tem polnjenje proračuna. Tako evropska kot tudi slovenska cementna industrija v celoti sledita zastavljenim ciljem na področju zmanjševanja emisij, v kar nas sili tudi zakonodaja (IPPC dovoljenje, BAT – najboljše razpoložljive tehnologije). Cementna industrija v Evropi je v zadnjih 20 letih zmanjšala specifične emisije ogljikovega dioksida iz goriv na enoto proizvoda v povprečju za skoraj 10%, v Sloveniji pa celo za 20%. To je bilo doseženo lahko le s stalnimi investicijami v opremo za izboljšanje tehnologije in v razvoj, ki so v slovenski cementni industriji v zadnjih 10 letih znašale več kot 100 mio €.

Do sedaj sta obe slovenski cementarni, ki sta v lasti tujcev, imeli razumevanje lastnikov za vlaganja v posodobitve, zato tudi sodita ob bok najsodobnejšim evropskim cementarnam tudi glede zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida. V primeru dodatnih obremenitev se bo to zelo verjetno spremenilo, in grozi, da se bodo vlaganja s strani lastnikov bistveno zmanjšala ter v končni fazi pripeljala do umika tujih lastnikov iz Slovenije. Že sedaj so tuji lastniki zgroženi nad visokimi finančnimi obremenitvami, nad slabim in negotovim poslovnim okoljem ter birokratskimi ovirami in dolgotrajnimi birokratskimi postopki, morebitna uvedba dodatne dajatve bi prav gotovo prilila kapljo čez rob.

Dodatno je potrebno poudariti, da je bila v zadnjih letih slovenska cementna industrija soočena s hudo krizo slovenskega gradbeništva, kupci cementa so propadli, veliko je ostalo dolgov. Kljub temu se je uspela z velikimi težavami prestrukturirati z zmanjševanjem števila zaposlenih in predvsem z usmeritvijo na tuje trge. Dogaja se že, da je delež izvoza na tuji trg celo večji kot prodaja v Sloveniji. V tem primeru bomo v državah, ki dodatnih obremenitev nimajo, še bolj nekonkurenčni, in to lahko pomeni že tveganje za preživetje in posledično grožnjo obstoju tovrstne industrije v slovenskem prostoru.

Tak ukrep bi pomenil na eni strani ogrožanje gospodarstva in s tem posledično delovnih mest, po drugi strani pa v končni fazi večje obremenitve okolja na račun polnjenja proračuna, saj ne bo več pogojev za delovanje cementne industrije v skladu z sprejetim novim »okvirom podnebne in energetske politike do leta 2030«, ki predvideva nadaljnje zmanjševanje emisij.

Naša vlada sedaj uvaja ukrep, ki je v celi Evropi prepoznan kot neustrezen po drugi strani pa ne sprejme ukrepov, ki so povsod normalni, kot je npr nepremičninski davek, s katerim, bi država na pravičnejši način pridobila večji delež sredstev v proračun, kot s sedaj planiranim popolnoma selektivnim davkom za posamezna podjetja.

Zaradi vsega navedenega pozivamo odgovorne, da nemudoma ukrepajo, da do dodatnih obremenitev energetsko intenzivnega sektorja, ki jih konkurenca v drugih EU državah ne pozna, tudi v Sloveniji ne pride, saj bi ta bremena postavila lahko pod vprašaj delovanje in preživetje te industrije. Ali želi res postati Slovenija edinstven primer države v Evropi z ukrepi, ki bodo vodili v poslabšanje ali celo uničenje dela gospodarstva ter ukrepi, ki peljejo v večanje obremenitev globalnega okolja?nazaj