PREDNOSTI BETONSKIH KROŽIŠČ

datum: 29.05.2014

kategorija: Novice

Na posvetu Krožna križišča v praksi, ki ga je organiziral EDUCENTER 6. marca 2014 v Kopru, je mag. Franci Kavčič iz IGMAT-a, v imenu SLOCEM predstavil prednosti betonskih krožišč. Predavanje je na ogled med publikacijami.

Kot vozna površina v krožnih križiščih se lahko uporabljajo različni materiali. Tako je Franci Kavčič iz Inštituta IGMAT v imenu Združenja slovenske cementne industrije (SLOCEM), predstavil uporabo betona kot gradbenega materiala za izvedbo betonskih krožnih križišč. V praksi se večinoma uporablja za vozne površine asfaltna prevleka, ki pa v nekaterih primerih ne zadosti kriterijem trajnosti. To je še posebej izpostavljeno pri težki prometni obremenitvi. Predavatelj je poudaril smiselno rabo ustreznega materiala (asfalt ali beton) povozne površine glede na stopnjo izpostavljenosti krožnih križišč v povezavi s temperaturnimi razmerami. Prednost betonske površine je tudi možnost pigmentiranja svežega betona, pri čemer je že sama betonska površina svetlejša, kar pripomore k boljšim voznim pogojem. Smiselna uporaba obeh materialov je trend tudi v državah EU in drugje po svetu, kar je razvidno tudi iz že izdanih smernic za izvedbo betonskih krožnih krožišč. Na posvetu sta prof. dr. Peter Lipar in prof. dr. Tomaž Tollazzi predstavila, kako so se krožna križišča v Sloveniji razvijala od začetkov v devetdesetih letih do danes. Tehnični predpisi o krožiščih se spreminjajo glede na izkušnje, razvoj prometa in potrebe uporabnikov cest. V večini primerov se krožišča izkažejo kot dobra rešitev zagotavljanja pretočnosti prometa in zagotavljanja prometne varnosti. Nekatera krožišča so se sicer znašla z oznako črnih točk, vendar so večino uspešno sanirali. Tudi uporabniki cest so krožišča dobro sprejeli, še vedno pa so krožišča nevarna mesta za kolesarje in pešce, vožnje skozi križišča se izogibajo starejši vozniki. Zanimivo je tudi, da vozniki redko in neradi uporabljajo notranje pasove. Trend naslednjih let so, po besedah Tollazzija, turbo krožna križišča. Glede na vse bolj razširjeno željo občinskih uprav, da bi na krožiščih izpostavili simbole, ki predstavljajo posebnosti kraja ali občine, so vsi predavatelji izpostavili, da je na prvem mestu prometna varnost. To pomeni, da mora biti v krožišču zagotovljena preglednost. Darja Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete je opozorila na spornost mnogih ureditev in poudarila, da fontane, spomeniki in druge prvine, ki jih najdemo na sredinskih otokih prej sodijo na trge in v parke, ki lahko ustrezneje reprezentirajo določen kraj. Tam lahko širša javnost brez nevarnosti razbere njihovo sporočilnost. Izpostavila je problem predpisov, ki velevajo, da obcestne ureditve ne smejo ogrožati prometa, vendar se pri tem kot kriterij varnosti upošteva le izračunana in dokazana preglednost na območju ceste in cestnih priključkov, popolnoma pa je spregledano preusmerjanje šoferjeve pozornosti z distrakcijami, kot so omenjene fontane, spomeniki in druge prvine, ki se postavljajo v notranje otoke na krožnih križiščih.nazaj