Predavanje dr. Janeza Perka

datum: 03.12.2012

kategorija: Novice

Skupaj z združenjem za beton Slovenije (ZBS) in Zavodom za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je naše združenje v petek dne 30.11.2012 organiziralo predavanje dr. Janeza Perka z naslovom
"Koncept modeliranja vpliva in razpada inženirske pregrade za primer odlagališča radioaktivnih odpadkov oz. ocena trajanja betonske inženirske pregrade in njen razpad s časom".

Dr. Janez Perko je diplomiral na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Ljubljani in doktoriral na Politehniki v Novi Gorici iz aplikativnega naravoslovja, kjer se je specializiral za področje računalniškega modeliranja fizikalnih procesov z naprednimi numeričnimi metodami. Od leta 2006 dela na Belgijskem jedrskem raziskovalnem centru SCK•CEN. Njegovo področje dela je bilo vseskozi povezano z varnostnimi analizami za odlagališča jedrskih odpadkov, najprej v okviru slovenskega projekta, kasneje pa projekta belgijskega odlagališča. Področje raziskav je osredotočeno predvsem na vrednotenje in analizo različnih procesov razgradnje inženirskih pregrad za odlagališča radioaktivnih odpadkov. Na SCK•CEN je trenutno vodja projekta za izdelavo varnostnih analiz za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Belgiji. Aktivno je vključen tudi v različne mednarodne projekte v okviru IAEA in EU.

Nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO) so vse radioaktivne odpadne snovi razen goriva iz jedrskih elektrarn ali ostankov njegove predelave. Po približno 300 letih upade radioaktivnost večine nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na raven naravnega okolja. Njihova količina je v primerjavi z drugimi nevarnimi industrijskimi odpadki izredno majhna, vendar je zanje potrebno poskrbeti na poseben način, ker so radioaktivni. Radioaktivne odpadke moramo izločiti iz našega življenjskega okolja. S pravilnim skladiščenjem in odlaganjem moramo zagotovimo, da ne pridejo v našo biosfero in da ne ogrožajo živih bitij. To nalogo opravljajo inženirske pregrade. Trajnost inženirskih pregrad, katerih večji del je narejen iz betona, je ključna za varnost živih bitji. Zagotavljanje zahtevane varnosti odlagališč se dokazuje s t.i. varnostnimi analizami. Z njimi je potrebno dokazati, da bo inženirska pregrada NSRAO kljub neizbežnemu propadanju vsaj 300 let uspešno opravljala svojo funkcijo.

Inženirske pregrade niso večne. Vzroki razpada so lahko mehanski (razpoke, nosilnost) ali kemično-fizikalni (pH, sorpcija, topnost). Razpoke, ki nastanejo zaradi fizikalnih (krčenje agregatov, krčenje pri strjevanju, ovirano krčenje,...), kemičnih (korozija armature, izluževanje kalcija, alkalno-agregatna reakcija, sulfatni napad...), termičnih (krčenje, zmrzovanje..) vzrokov ali so posledica mehanskih preobremenitev (vibracije, lezenje, preobremenitev, potresi…), propadanje betona pospešujejo. Čeprav so eksperimentalne preiskave osnova za razumevanje mehanizmov propadanja betona, pa je dolgo časovno propadanje inženirskih pregrad možno simulirati le z numeričnim modeliranjem. Za modeliranje razpada na daljši rok so potrebne informacije, ki temeljijo na poznavanju reakcij med agresivno vodo in minerali v vezivu. Zaradi različnih možnih scenarijev in njihove odvisnosti, konservativnih predpostavk izračunov in relativno skromnih eksperimentalnih podatkov so negotovosti modeliranja žal še vedno dokaj velike.

Dr. Perko je na konkretnem primeru varnostne analize belgijskega površinskega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov prikazal modeliranje propadanja betonskega dela inženirske pregrade. Na kratko je predstavil tudi testno in demonstracijsko polje, na katerem se, delno javnosti na očeh, izvaja 30-letni eksperimentalni program, povezan s trajnostjo inženirske pregrade bodočega odlagališča. Predavanje je bilo zelo zanimivo za slovensko stroko še posebej zato, ker tudi v Sloveniji načrtujemo odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in se soočamo s problemom zagotavljanja trajnosti inženirske pregrade.

predavanjeZAG2

 

predavanjeZAG2

 

nazaj